Naj svoje današnje razmišljanje začnem z odlomkom iz moje knjige Vožnja v svobodo:

(mimogrede, letošnje poletje je knjiga postala hit poletja, če je še nimaš, si jo naroči >>TUKAJ<< )

»Spomnim se motorističnega potepanja po Soriški planini. Uživala sem v prijetnem hladu, vonju gozda in srce mi je igralo. Kakšen čudovit občutek svobode in enosti z vsem, kar je.

Vijugam skozi ovinke in nenadoma v ovinku pred seboj zagledam skladovnico drv. Razmišljam, koliko dela je bilo vloženega in koliko znoja prelitega, ko nenadoma v sebi zaslišim glas: »Nataša, fokus, fokus na vožnjo, poglej v ovinek, poglej stran od drv, sicer se boš zaletela!«

Peljala sem naravnost proti skladovnici drv. V zadnjem trenutku mi je uspelo zaviti in srečno speljati ovinek.

Uf, srce mi je razbijalo in od strahu mi je kri šinila v glavo.«

Kaj sem se, še v praksi (ne le teoretično) naučila iz te izkušnje? Tam kjer je moj fokus, tam je vsa moja energija – tam sem cela jaz.

To ne velja le za vožnjo z motorjem, to velja za vse stvari v življenju. To, na kar se osredotočam, to me posrka.

Pa poglejva drug primer.

Imaš težave v odnosu; v službi se je pojavil »nerazrešljiv« problem; otroci imajo težko puberteto; uf, mena…premetava me kot čoln na valovih, da mi je prav slabo…skratka karkoli…na kaj se osredotočaš? Čemu posvečaš največ pozornosti, svoje energije, svojega časa? O čem nenehno premišljuješ?

O problemu, je res? O težavi, o tem, kako je težko, kako ne najdeš izhoda, kako ni fer, kako so drugi grozni in krivi, da si ti v taki situaciji…

Bodi iskrena do sebe, vem kje si, če si mi vsaj malo podobna.

Zdaj pa si predstavljaj čudovit sončen dan. Kaj se zgodi, če pogledaš naravnost v sonce? Zaslepi te, je res?

Enako je, ko posvečamo svojo pozornost našim težavam in problemom, ko vanje usmerjamo vso svojo energijo. Zaslepijo nas in ne vidimo nič drugega, kot samo težo, problem.

Zaslepljeni s problemom ne zmoremo od daleč pogledati na situacijo, ker smo popolnoma »notri«, posrkalo nas je. Razum odpove in čustva prevzamejo vajeti (no mimogrede, ta čustva so NAŠA MALA PUNČKA, ki enostavno samo reagira).

Zato usmeri svoj pogled drugam, obrni fokus na kaj drugega.

Pojdi v naravo, športat, naredi si kopel, pospravljaj stanovanje, poglej si komedijo, pojdi na čvek s prijateljico… karkoli, samo naredi nekaj, kar bo odvrnilo tvoj fokus od problema.

Še večjo »težo« bo imelo, če boš v tem, kar boš počela, tudi uživala. Takrat se boš napolnila, zadovoljna boš, mogoče boš ustvarila celo stik s seboj… in takrat bo moč problema/težave popustila, tvoje telo se bo sprostilo, um bo postal bolj jasen in čustven naboj bo zgubil na moči.

Šele v takem stanju boš lahko trezno in z drugega zornega kota pogledala na situacijo, ki se ti je zdela prej nerešljiva. Pojavila se bo ideja, morda celo rešitev, dobila boš odgovor na kako naprej, kaj sedaj.

Vem, da vse to veš, vem pa tudi, da te še vedno problemi prevečkrat posrkajo in pozabiš na to, tako enostavno tehniko »spremembe fokusa«.

Ja vem, tehnika je res enostavna, a včasih je tako hudičevo težko preusmeriti fokus.

Takrat draga moja, NUJNO spremeni položaj telesa, postavi se v pozo zmagovalke (noge narazen – širina ramen, dvigni roke v zrak in glej v strop (nebo); na obrazu imej nasmeh).

Dovoli si, da začutiš moč v sebi.

Mogoče je ne boš začutila takoj, a raziskave pravijo, da se po 2 minutah stanja v taki pozi, kemična reakcija v telesu spremeni – iz teže problema v moč zmagovalca.

Ne verjemi mi, poskusi in komaj čakam tvojih komentarjev, tvoje izkušnje, kako ti je šlo in kje se je zataknilo.

Samo v razmislek.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo tvoja Nataša

Dodaj odgovor