Danes bi rada s tabo delila iskrico, ki je prišla v moje misli:
KAJ ČE BI BIL DANES DAN SPREJEMANJA?
Kaj če bi sprejemali namesto se pritoževali?
Ker pravzaprav smo se, tako kot vsak dan, rodili v nov dan, zbudili v novo jutro, z novo energijo, z novimi priložnostmi. Ni nobenega razloga, da bi se pritoževali. Ja, lahko imamo izzive, lahko imamo probleme, lahko imamo težke trenutke, verjemite mi, poznam to.
Istočasno je tvoja, moja odločitev, kaj bom iz tega naredila. Ni treba, da to vlečem za sabo, je res?
Veš, draga moja, ravno zadnjič, ko sem imela coaching, mi je bilo tako spet kristalno jasno, ko sva se s klientko pogovarjali, da je stvar odločitve, ali se bom jaz držala nekih svojih prepričanj, nekih svojih ovir, nekih svojih navad, ali jih bom spustila.
In res ne morem pričakovati drugačnih rezultatov, če bom delala vedno ene in iste stvari. In to nam je v vsakdanjem življenju verjetno jasno. Če hočem priviti en vijak in bom vrtela v desno namesto v levo, ga ne bom privila, dokler ne bom začela privijati v drugo stran!
Torej, če bom eno in isto stvar počela ves čas, se ne bo nič spremenilo.
In zato je moja odločitev, da naredim spremembo. Moja odločitev, da začnem sprejemati, kar mi življenje ponuja. Moja odločitev, da se neham pritoževati, neham presojati, neham obtoževati. Da končno sprejmem in prevzamem vajeti svojega življenja v svoje roke.
In potem seveda da delujem iz te svoje odločitve. Ampak ne da delujem tako malo, tri minutke zjutraj, samo enkrat si preberem, samo dva dni delam, ne, to ne bo šlo.
In zato, da bo šlo lahko na dolgi rok, se je treba odločiti. Treba je sprejeti odločitev.
| Ne moreš se odločati na podlagi strahu in možnosti, kaj se bo morda zgodilo. – Michelle Obama |
In potem šele bodo vajeti našega življenja v naših rokah. To si vse želimo. Pravzaprav vsi na tem svetu.
Ker to pomeni sprejeti odgovornost, to pomeni videti priložnosti, to pomeni, da lahko končno zaživim sebe. To pomeni, da lahko končno živim tisto radostno, izpolnjeno življenje.
Zavedam se, kako pomembno je, da ko hodimo po svoji poti, ko smo na tistih trhlih nogah, ko ne vemo, kako, ko se vse šele rojeva, kako takrat potrebujemo podporo, nekoga, ki nam bo malo pokazal pot, ki nas bo samo malo usmeril v drugo stran.
Samo mali shitfek je treba naredit, ga pa ne moremo narediti vedno sami. Da bomo prijele vajeti življenje v svoje roke in končno živele življenje, ki si ga želimo. Da bomo to lahko začele, je treba sprejemati odločitve. In danes je dan za sprejemanje.
Kakšno odločitev lahko sprejmeš danes?
Vesela bom, če deliš z mano v komentarju, ali si jo sprejela, lahko tudi kakšno.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo,
tvoja Nataša
Oja, draga Nataša. Znani občutki, ko nas kljub odločitvi tok potegne v ustaljene poti. Nič ne pride brez razloga, se ne more izsiliti, samo sprožilec je potreben, da ozavestimo in spustimo. Ni lahko, je pa vredno.
Z hvaležnostjo in ljubeznijo, rada te berem, Ivica
hvala, hvala draga Ivica, ja ni vedno lahko, ne vidimo vedno, se pa splača in smo potem 100% nagrajeni. Vztrajnost, predanost, vera, disciplina…in nedvomno pridejo rezultati.
Danes sem se odlocila, da se bom obmetavala z otroci in neslutečimi mimohodeži z vodnimi balončki. Jutri se bom zopet lotila plezanja na drevesa. Dokler ne bom začutila tisto, kar sem v teh otroških letih zakopala globoko v sebe in to grozno pogrešam.
Oooo kako dobro, noro, radostno…
Pingback: 3 nasveti, ko te napade depresija - Nataša Kogoj | Domača spletna stran