Kaj zate pomeni vrednost?

Kako veš, da si vredna? Kdaj se ti počutiš vredno?

  1. Ko vidiš, da si ljubljena?
  2. Ko ti drugi tvojo vrednost potrjujejo z besedami, dejanji?
  3. Ko dovolj zaslužiš?
  4. Ko nekaj dobro narediš?
  5. Ko te pohvalijo?
  6. Ko te ljudje prosijo za nasvet?
  7. Ko si priljubljena in obkrožena s prijatelji?
  8. Ko imaš veliko prijateljev na FB in všečkajo tvoje objave?
  9. Ko ….

Ja, vse to so potrditve, ki jih vsak od nas potrebuje, saj smo socialna bitja (o tem govori  tudi Abraham Maslow v svoji hierarhiji človekovih potreb).

In istočasno, vse to ni relevantno za naš pravi občutek vrednosti.

Poglejmo na primer Whitney Huston. Jaz jo obožujem – zame je lepa, ima čudovit glas, všeč mi je njen stil, njen performance, brez dvoma je imela denarja, več kot ga je lahko porabila… in kljub temu je nesrečno umrla (vzela si je življenje).

Kako to? Vse je imela in istočasno ni bila srečna, ni se počutila VREDNA.

Ta žalosten primer nam jasno pokaže –  nič od zunaj nam ne more dati tistega trajnega, globokega občutka vrednosti.

To si moramo dati sami. Ja vem, da si to že neštetokrat slišala, vem pa tudi, da se ti pojavlja večno vprašanje KAKO?

Zavedaj se, ta občutek in vedenje, da smo vredni, imamo od nekdaj v sebi.

Na svet pridemo s tem občutkom, da smo dovolj, da smo vredni. Dojenček se ne sprašuje ali je vreden ali ne – on ve, da je vreden vse pozornosti in ljubezni prav tak kot je.

V času našega odraščanja, socializacije, pa se ta občutek zamaje.

Primer:

– eden od staršev zapusti družino in otrok to vzame nase »nisem bila dovolj dobra zato je odšel/la«.

– mama in oče se prepirata »verjetno zaradi mene, ker nisem dovolj priden/a«

– sem tepena, »nisem dovolj dobra in zato me tepejo.«

– »bodi tiho, ko se starejši pogovarjajo«, nisem upoštevana

– »počakaj, sedaj nimam časa«, nisem videna

– in še in še….

Poznaš to? Kako naj bi otrok to drugače razumel, če pa so starši in starejši tisti, ki vedo vse? Če so starši tisti, ki skrbijo zanj, da ni lačen, da ima streho nad glavo, da je suh…

In tako se v nas vtisne NISEM DOVOLJ – NISEM VREDNA.

Ta občutek je tako močan in tako globoko zasidran v nas, da ga vlečemo s seboj celo življenje.

Marisa Peer, svetovno znana hipnoterapevtka, pravi, da je »I AM NOT ENOUGH« največja bolečina prav vsakega izmed nas.

Dobra novica pa je, da se da ta občutek manjvrednosti razrahljati in ponovno zbuditi v sebi občutek VREDNA SEM.

Verjamem, da si prav vsak izmed nas želi čutiti SEBE, svojo VREDNOST, imeti občutek in vedenje, da je DOVOLJ.

Se strinjaš z menoj?

Si res želiš spet začutiti kdo v resnici si?

Si želiš končno svobodno zadihati v življenju z globokim vedenjem, da si, prav takšna kot si, vredna vsega najboljšega?

Za začetek naredi preprosto vajo:

Poglej se v ogledalo in si reci: »JAZ SEM….«

»Jaz sem« sta magični besedi, ki nam dajeta našo vrednost ali pa nam jo jemljeta.

Možganom je vseeno kaj jim prigovarjaš: sem vredna ali nisem dovolj dobra…oni sprejmejo tvoj ukaz in to potem ti verjameš.

Zelo enostavno, a ne? In istočasno je tako težko verjeti.

Pa poglejmo še z drugega zornega kota. Kdo je to, kateri del tebe ne verjame, da je VREDEN?

Če smo rekli, da otrok pride na svet kot čista ljubezen, svetloba, popolnoma vreden…in da je to svojo vrednost izgubil skozi socializacijo, ja potem je to tvoja mala punčka.

Ona je tista, ki dvomi vase, ona je tista, ki ne verjame, da je vredna, dovolj dobra… Ona je tista, ki ni dobila dovolj ljubezni, pozornosti, ki ni bila videna, upoštevana, slišana…

Ona je tista, ki tako kliče po ljubezni.

In kdo ji jo bo dal? Ja njeni/tvoji starši očitno tega niso znali in verjamem, da še vedno ne znajo. Kdo potem?

Ja ti, ti si tista, ki se moraš naučiti biti mama svoji mali punčki.

Ti si tista, ki jo moraš sprejeti, videti, objeti, ljubiti in potolažiti – biti tu za njo.

Ja vem, da je to lažje teči kot narediti, saj nas tega niso naučili in ne vemo kaj to sploh pomeni biti sama sebi mama.

Zato dovoli, da ti jaz pokažem, kaj to pomeni. Pred več kot 25 leti sem sama spoznala svojo malo punčko, jo vzljubila in se jo naučila upoštevati, vedeti in slišati. Postali sva ENO in skupaj sva srečni.

Svoja znanja in izkušnje, ki sem jih pridobivala skozi leta, bom delila s teboj v 5 dnevnem retreatu/umiku vase JAZ in moja mala punčka.

Vse info o programu, načinu dela, bonusih, plačilu in prijavi dobiš TUKAJ

Ker si te občutke manjvrednosti dobila v interakciji, jih boš tudi veliko lažje spremenila v interakciji – v skupini.

Ker si resnično želim, da bi bil svet bogat z bogatimi ljudmi, ki poznajo svojo vrednost, sem ustvarila ta program in želim biti s teboj.

Vem,da ti gre že dobro, vem pa tudi, da želiš globok mir v sebi, ki ti ga prinese ravno samo-vrednost, občutek, da si dovolj.

Če imaš še kakršnokoli vprašanje, mi prosim piši na natasa@harmonija.si in z veseljem bom tu zate, skupaj bova našli najboljšo rešitev.

Nikoli ne pozabi, da si DOVOLJ in SI VREDNA prav taka kot si!

Hvala za zaupanje.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo tvoja Nataša

6 thoughts on “Kako začutiti svojo VREDNOST?

  1. Ksenija Oblak says:

    Draga Nataša, vse bolj se zavedam svoje vrednosti tudi po tvoji zaslugi, lažje mi gre s tvojo podporo.
    Ko se spominjam svojih otroških in najstniških let, nikoli nisem ničesar naredila dovolj dobro. Darja, ki je žal že veliko let pokojna je bila v vsem vedno boljša in več vredna v očeh moje name. Jaz sem se trudila do onemoglosti, da bi se dokazala pa je vedno zmanjkalo za miško dlako…. Sledilo je seveda razočaranje in občutek manjvrednosti. Čeprav sem že takrat ogromno znala in vedela, bila sem namreč zelo odrasla in odgovorna že kot otrok. Kot 10 letno dekle sem šla sama z letalom v Švico k stricu čuvat
    9 mesečnega bratranca. Bila sem jim varuška, čistilka in kuharica pri svojih 10 letih. Nisem dobila pohvale ali priznanja, dobila sem kazen, ker sem tam nekaj pokvarila oz. poškodovala (bil je nek strojček) jaz pa sem bila spet nihče.
    Vse to sem nosila v sebi dolga leta, pridelala sem si tudi bolezen, ki me je opominjala dolga leta in je nisem upoštevala. Bili so vzponi in še hujši in globlji padci, vse sem zdržala za ceno “biti videna, slišana, vredna, ljubljena”.
    Prišla je operacija in takrat sem si obljubila, da zdaj pa zares poskrbim najprej samo zase. Takrat se zares nisem zavedala na kakšno pot sem stopila. Na pot zdravljenja moje duše saj telo so že zdravniki ozdravili. Stavek kateri mi je zares spremenil življenje se glasi “Ksenija, če ne boste poskrbela sama zase, si bo telo izbralo nov organ”. V meni pa je zakričalo “ne dam več”! Takrat se je v meni prebudila močna želja po zdravljenju moje duše oz. “Moje male Ksenije”.
    Do konca življenja ti bom hvaležna za izobraževanje na NLPju in spoznanje z mojo malo Ksenijo.
    Šele z NLPjem sem zares začela zdravljenje moje duše, bolelo je ko hudič vendar je bilo vredno. Veliko, dogodkov, dejanj, besed in razočaranj sem odpustila…. Spustila… To je zares osvobajajoče…. Zdaj živim lahkotno, radostno, svobodno, izpolnjeno življenje. Rezultati so vidni na vsakem koraku…. Hvala ti draga Nataša za vse kar si me naučila. Odprla si moj notranji svet in ga začela zdravit na meni pravi način. Zdaj vem, da moram samo naprej in navzgor po svoji lestvici zavedanja. Tukaj se skrivajo ključi za vse ključavnice, še tako posebne!
    Cenim, spoštujem in obožujem tvoje delo!!! 🙏
    Rada te imam 🤗 ❤️
    Ksenija

    • Nataša Kogoj says:

      O draga moja Ksenija, do solz si me ganila s svojimi besedami, svojo iskrenostjo, svojo zgodbo, pogumom in zavezanostjo SEBI. Ostajam brez besed, rečem lahko le “moj poklon in hvala, da mi dovoliš, da stopam ob tebi in te podpiram in ujamem, ko tvoje noge zgubijo ravnotežje, da se spet postaviš na svoje noge in greš, naprej, naprej…vedno bolj močna in ljubeča do sebe.”
      Objemam te in hvala, da vsem nam kažeš, da se da. <3

Dodaj odgovor