K današnjemu pisanju so me spodbudila vsa obvestila, ki jih dobivam »zadnje dni«, da je danes dan objemov. In to dobivam že cel mesec. In sem že malo zmedena, ker ne vem, kateri je tisti pravi dan, ko se moram objemat.
Tole je kar malo provokativno, priznam. Ker se mi zdi smešno in po drugi strani zelo žalostno, da smo morali narediti dan objemov, ko pa je objem, dotik, nekaj tako bistvenega, esencialnega za naš razvoj, za naš obstoj.
Tako kot je vid, sluh, okus, vonj, je objem star toliko, kot je staro človeštvo. In ko so delali raziskave, so ugotovili, da je ravno DOTIK pravzaprav tisti, ki je bistven za naš obstoj.
Da smo lahko brez sluha, lahko smo slepi, lahko brez voha ali okusa, in bomo preživeli. Brez objema bomo zelo težko. O tem govorijo že stari Kitajci v tradicionalni kitajski medicini, o tem govorijo tibetanski menihi, kako je objem, dotik zdravilen, o tem govori, nas uči v današnjih časih Virginia Satir, ena največjih družinskih terapevtk tega časa.
Govori in uči ravno o objemih, kako so pomembni. Ona je tista, ki uči o tem, da je treba vsak dan za preživetje dobiti vsaj 4 objeme in 12 za normalen razvoj.
Govorimo predvsem o otrocih: kako pomembno, bistveno je za normalen čustven razvoj otroka, da se ga dotikamo, da ga objemamo. In seveda marsikdo potem reče, kako naj dobim 12 objemov na dan.
Sem bila presenečena tudi, ko sem slišala od poročenih ljudi, da se objemajo mogoče enkrat, dvakrat na dan. Zame se zdi to nepojmljivo.
Pa pustimo zdaj to. Tudi če nimamo partnerja, žene, če nimamo bližnjih prijateljev, otrok, se dajmo objeti sami. Ker objem ne pomeni samo, da se objamem, čeprav je to nekaj čudovitega.
Ko jaz sama sebe objamem na ta način, si dam toliko ene ljubezni, topline. To je tisti materinski objem sami sebi.
Če se ne moremo objemat fizično, se lahko objemamo v svojih mislih, da si podarimo nekaj lepega, nekaj pozitivnega. Naredimo nekaj zase, se pocrkljajmo, vse to so objemi, ki nekaj štejejo.
Vse to so dotiki naše duše.
To sem želela danes s tabo deliti, ker me je prav malo sprovociralo, vsi ti objemi, kdaj se moram in kdaj se ne morem 😊 Kdaj je tisti pravi dan, ko se moram objemati?
Vsak dan je pravi za objemanje.
O objemih, o Virginiji Satir, o tem, kaj nas ona uči, kako pomemben je stik med ljudmi, se učimo tudi na našem licenčnem izobraževanju za NLP Praktika. Kdaj začnemo z naslednjim izobraževanjem, bom še obvestila, lahko se pa preko elektronske pošte neobvezujoče prijaviš na čakalno listo že zdaj in izveš med prvimi.
Pišeš mi lahko na natasa@harmonija.si
Naj te še enkrat spodbudim k objemanju, k objemanju sebe in temu, da si že zdaj nekaj podarimo – misel, dotik ali kaj drugega.
Imej čudovit dan!
Ps. Našla sem dve informaciji glede tega, kdaj naj bi bil dan objemanja: 21. januar in 29. junij. Predlagam, da se objemamo na oba omenjena dneva in še vsak dan vmes 😊
Draga Nataša, hvala za tvoje pisanje, vedno mi je všeč!! Vedno sem objemala, svoja otroka in še sedaj, ko imata družino vse objemam. To mi je bilo od nekdaj všeč
, posebna toplina in zadovoljstvo se izraža na ta način, brez besed. Objemam te??
Objem vedno in skoraj povsod.
Moja pokojna mama se je zelo rada objemala in ob tem govorila – kako paše. Starejša kot sem, vedno bolj čutim potrebo po objemanju. Nisem pa vedela, da lahko dosežeš učinek tudi z lastnim objemanjem. Bom poskusila.