Komu vse daješ sebe, pa niti ne veš?

Danes bi rada s tabo delila en spomin, ki se bo morda dotaknil tebe.

Spomnim se, kako sem se nekega dne vračala z jutranjega sprehoda in sem šla mimo sosede, s katero nimamo nekih posebnih stikov. Kaj več kot »Dober dan, kako ste?« se ne pogovarjamo.

Ura je bila še zgodnja, pred šesto zjutraj, ona pa je že zlagala drva. In sem jo vprašala, kako da je tako zgodnja. Odvrnila mi je bolj nejevoljno. Pa sem vprašala še, kako je mož. To pa je bil gospod, ki je ponavadi vedno sedel na balkonu, vsaj poleti, takoj ko se je začelo lepo vreme. Bil je tisti vaški opazovalec, »izvidnica«.

Slika je simbolična.

In mi pove, da je umrl. Joj, sem rekla, da sploh nisem vedela in da sem se še čudila, kako ga nič ne vidim ob tem lepem vremenu.

Je rekla, da ji je tako žal, da ni spoznal moje vnukinje, ko je imel njenega očeta, Luko, tako rad. Vedno je tako čakal, da je šel Luka mimo, ko je hodil na košarkaške treninge. Rad je imel, da sta se kar čez balkon malo pogovorila, kaj o košarki ali kar karkoli drugega.

Presenetila me je. Toplo mi je bilo pri duši in sem pomislila, kolikokrat dajemo, kolikokrat se dotikamo drugih ljudi, pa v bistvu sploh ne vemo. Damo delčke sebe in za to niti ne vemo.

Prišlo mi je na misel in naredila sem vajo (ker vem, da samo z vajo resnično postajam še bolj zavestna; z vajo teorija postane praksa). Vzela sem list papirja in začela zapisovati, koga vse sem se dotaknila, kaj dobrega, prijetnega sem naredila ali rekla in sem se s tem polepšala dan drugemu.

[Ja, to vajo lahko narediš tudi ti in presenečena boš, tako kot sem bila jaz.]

Pa so to lahko take malenkosti, kot je bila ta z Luko in sosedom; lahko je to nasmeh, lepa beseda spodbude, pomoč sosedi, igranje z otrokom…

Ni potrebno, da dobiš povratno info, ti to sama dobro čutiš; no če pa dobiš še povratno informacijo, se pa tvoja duša sploh napolni (pa še ego zraven, kar je čisto OK).

S tem si boš dvignila energijo.

Ker boš videla, točno taka kot si, se dotikaš drugih (ni se ti treba spremeniti za to, si enkratna in vredna).

Razmisli in si odgovori: kdo vse ima lepši dan zaradi tebe? Komu vse na nek način polepšaš trenutke?

Ne jemlji sebe kot samo po sebi umevno.

Mene se je to tako močno dotaknilo in mi dalo misliti – kolikokrat se dotaknem ljudi, za katere sploh ne vem, pa sem morda pustila en lep pečat.

S tem te danes izzivam – usedi se in si zapiši, koga vse se ti dotikaš. Komu vse daješ. In si dovoli, da to začutiš v sebi in to bo čudovita stvar, s katero boš lahko začela dan in si z njo dvignila energijo.

Foto Tinkara Šefic

Pa ne pozabi:

vedno lahko svoje izkušnje, kako ti doživljaš podobne situacije, kaj vse si odkrila o sebi, s čim so se moje besede dotaknile tebe…. deliš v komentarjih za kar se ti že v naprej zahvaljujem.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo,

tvoja Nataša

PS.: Za lahkotno motivacijsko poletno branje se letos priporoča TOLE (klikni za povezavo) 😉

{V knjigi najdeš še več vaj za prepoznavanje lastne vrednosti in dopust je idealen čas, da se še dodatno dvigneš…. v svobodo.}

Dodaj odgovor