Imam lahko v življenju vse ali moram izbirati?
Si kdaj razmišljal/-a o tem, ali je res, ko pravimo »Saj imamo lahko vse. Saj obilje, blagostanje, to je naša pravica z rojstvom«?
Res me zanima, ali to verjameš?
Ali res verjameš, da imaš lahko vse na tem svetu?
Ali pride kdaj kakšna situacija, ko si rečeš, »Ne, tole je pa bolj pomembno«? In začneš potem izbirati.
Spomnim se ene take svoje situacije.
Prijateljevemu sinu se je zgodila nesreča, zbolel je. To se me je zelo dotaknilo. Mnogo, mnogo bolj, kot sem si sploh predstavljala. Čisto me je presenetilo kako sem stvar globoko doživela in vzela osebno.
Takrat sem si zase vzela manj časa – ker sem bila z njim. Ker sem se tako odločila, ker mi je bilo to pomembno.
Istočasno sem potem razmišljala, ali še vedno verjamem, da imam lahko vse. Moja vera je bila na preizkusu.
Ker je prišla bolezen, sem začutila v sebi »Vse dam, vse dam, samo da bo zdrav. Kaj denar, kaj uspeh, kaj posel, kaj moje želje, ah, kaj moje sanje! Samo da bo zdrav.«
Se ti kdaj dogaja kaj takega?
In kljub vsemu, jaz še vedno verjamem, da imam lahko vse.
Verjamem, da tudi, če se zgodi kaj hudega, kot je na primer bolezen, to še ne pomeni, da moram jaz žrtvovati nekaj drugega. Saj s tem, če bom žrtvovala, se situacija oziroma bolezen ne bo izboljšala ali popravila.
Seveda so to naši vzorci, prepričanja, ki smo jih pobrali od staršev in iz okolja; pravzaprav so to naši družbeni vzorci. Dolgo časa smo živeli v socializmu, kjer…uf, blagostanje…to pa ni za vsakogar. In to še vedno nosimo s seboj.
A zavedajmo se, mi nimamo vpliva na zdravje drugega človeka človeka niti na to ali živi v revščini ali v odnosu kjer je zloraba…to ni moja/tvoja izbira.
Največ, kar jaz lahko naredim, je to, da sem jaz v “dobri koži.” Ker samo tako lahko pomagam. Da jaz res verjamem, da imam lahko vse. Da mi ni treba izbirati v življenju. Seveda pa pridejo preizkušnje, zato da me delajo močnejšo, da mi dajo misliti. Tako, kot sem se jaz začela globoko zavedati in verjeti: “Nataša res lahko imaš vse, ni ti treba izbirati.”
Zaradi tega, ker bom jaz OK, ne bo manj revnih ljudi na svetu, manj bolnih, zaradi tega…. Če si bom jaz izbrala zase prost dan, da se bom lepo imela, da bom uživala, zaradi tega moj posel ne bo propadel ali šel navzdol. Kvečjemu obratno. Ker si dvigujem vibracijo, ker si dvigujem energijo. Ker sem jaz bolj zadovoljna.
In to je največ, kar lahko naredimo in damo temu svetu – da mi poskrbimo zase, da smo mi OK in potem delujemo iz te visoke vibracije.
To je tisto, kar velikokrat ljudje govorijo, ko npr.: gledajo televizijo in so tako ali tako same strahote, jaz pa rečem, da me to ne zanima. Ker jaz žal na to ne morem vplivati.
Lahko pa vplivam edino na to, da sem jaz OK. Da je moja vibracija visoka. Da sem jaz zadovoljna. Ker to žarčim, žarim navzven. In s tem spreminjam svet.
In več kot nas je takih, lažje spreminjamo svet. Lepši bo.
In tako je tudi s tem, da verjamem, da imam lahko vse.
Verjamem, da mi ni treba izbirati. Da ne pridejo izzivi zato, da se bomo odpovedovali nečemu drugemu. Ne, izzivi pridejo zato, da iz njih pridemo še močnejši, še bolj opolnomočeni, še bolj verjamemo v to, da smo res rojeni v obilju in blagostanju.
Zelo bom vesela tvojega komentarja spodaj, kako ti to doživljaš, ali je tudi tvoj mindset kdaj bil tak, da si morala v življenju izbrati to ali ono.
»Ah, saj če sem srečna v odnosu in imam lep partnerski odnos, ne morem imeti zdaj še obilja v poslu.« Ali obratno. Kar je bilo dolgo časa tudi moje razmišljanje.
Kaj pa ti misliš?
Z ljubeznijo in hvaležnostjo,
tvoja Nataša
Draga Nataša, to so stvari, ki jih nikakor nisem mogla razumeti. Kajti, ko bom jaz poskrbela najprej za sebe, bom najbolj egoistična oseba v vsej svoji okolici. To so ene najtežjih mojih spoznanj. Sedaj sem končno spregledala in najprej poskrbim za sebe. Čisto brez slabe vesti. Včasih se sicer še malo zataknem, ampak to je to! Hvala ti Nataša!
super draga Tatjana, saj veš, ko se nam zatakne je to samo znak, da smo samo ljudje – nobody is perfect 🙂 in hvala tebi!
Ja res je jaz kot samostojna včasih nisem si upala vzeti dan zase sa nebi ostala brez dela , ja ja….. vse sem doživela
Zdaj pa si rečem ,takrat bom frej ,, in vidim da res vse je okej tudi če ta dan ne služim finančno pridobim 5× VEČ KAJ RABIM
Ja ne moreš imeti oboje OBČASNO
🙂 tudi jaz sem se morala tega naučiti, spustiti, zaupati in uživati in potem lahko vse manifestiramo <3 čestitke draga Simona in hvala 🙂
Zelo hudo je, ko zboli otrok, hudo pa je tudi ko zboli mož, ki ima težko bolezen. Za njega oz bolezni sem pustila službo. Ljubezen do bližnjega je najbolj pomembna in zmore vse. A bolezen je bila močnejša. Moj dragi mož, očka je umrl nenadoma star 41 let. Ostala sem sama z hčerko 2 leti, sin 18 let. Ljubezen do bližnjih počasi pomaga iti naprej… ❤️
Draga Marina, ja nimam besed, le žal mi je. Ker vem, da besede ne morejo potolažiti žalosti ob izgubi svojih dragih in istočasno, če zaupamo in si dovolimo, da živimo naprej, res lahko pritegnemo v svoje življenje obilje… <3 ne glede na vse...
Nataša verjamem, da imam lahko vse, saj se zelo trudim za vse kar imam. Vem pa tudi to, da bi bila pot verjetno lažja, če bi bila vedno prepricana, da mi vesolje stoji ob strani, mi pomaga, a kaj ko včasih nagaja ego, ali pa želja ni udklajena z umom in srcem. Se spomnim situacije, ko sem se zagledala v klobuk v trgovini in si ga od srca zaželela. Moj odgovor je bil, vesolje bo poskrbelo za to, da ga dobim. In je. Na poti iz trgovine sem na tleh zagledala ravno toliko, kot je stal klobuk. Po poivedbi o izgubi se nihče ni javil in zvečer je bil klobuk moj. Pa to ni edino. A kot sem rekla. Pri meni mora obstsjati srčna želja. Tudi ščitnico sem 2x pozdravila, ker sem tako želela. Res je, imamo lahko vse. Hvala za spodbudo in sugestije kako naj bi delovali.?
Draga Melita, hvala tebi, da si z nami delila svoje izkušnje in ja, če so želje srčne, nas vesolje sigurno podpira. Žal pa nam velikokrat zmanjka zaupanje, ko se ne zgodi v našem ritmu in pričakovanju. Draga moja, kar pogumno še naprej in ko ego ponagaja se spomni na svoje izkušnje <3 🙂