Zadnjič me je nekdo vprašal »Nataša, za kaj v življenju ti je žal?«

Hm, kakšno vprašanje?

Žal? Zakaj?

Za prav nič v mojem življenju mi ni žal!

Kaj pa tebi?

Zavedam se, da če ne bi živela prav takega življenja, kot sem ga (z vsemi vzponi in padci), ne bi sedaj bila to, kar sem.

Vem, v trenutku, ko je teža življenja prevelika, je to težko razumeti in sprejeti.

Seveda je bilo težko.

3x do sedaj sem se v svojem življenju znašla v res globoki, črni luknji iz katere nisem videla izhoda in če sem iskrena, sem hotela kar za vedno ostali tam »dol«.

In ravno te najtežje preizkušnje so mi dale največ: dale so mi moč, pogum, vero, da zmorem. In hvaležna sem za to.

Da smo si na jasnem, seveda ne morem biti hvaležna za bolečino samo, za način, za preizkušnjo, za… sem pa hvaležna za to, kar sem se iz tega naučila in kar sem zaradi tega postala.

To je bila zame doooolgo samo floskula, ki sem jo razumela v glavi in ne resnično v srcu. 

Zaradi bolečine, obtoževanja, prevzemanja vloge žrtve, jeze, razočaranja… nisem bila sposobna videti darila, ki sem ga z bolečo izkušnjo dobila.

Sedaj ga vidim.

Kaj sem spremenila?

Spremenila sem svoj odnos do svoje preteklosti, do tistih težkih trenutkov, do bolečine.

Ne ukvarjam se več s krivdo (kdo je kriv), raje se učim in s tem rastem.

Ponotranjila sem besede mojega učitelja izpred 30 let, ki mi je govoril:

»Nataša, ne identificiraj se s svojimi čustvi, ti nisi tvoja čustva.«

Leta in leta pojma nisem imela, kaj naj s tem počnem, kako naj si to razlagam. Enostavno nisem razumela, kaj mi je hotel povedati.

A seme je bilo posejano in je klilo; sicer mnogo let, a na koncu je vzklilo – ko sem bila pripravljena.

Končno sem ozavestila, da to pomeni, da naj bom enostavno samo opazovalka svojih čustev, dogodkov, situacij, izzivov.

In kaj konkretno to pomeni?

Naučila sem se, da ko pridejo »žute minute«, ko me napadejo moji demončki, jih najprej zaznam in sprejmem in nato se enostavno samo opazujem. Z distance opazujem kakšni so moji občutki, kakšne so moje reakcije, vedenje… Ne dovolim si, da me posrkajo vase.

To ne pomeni, da jih pometem pod preprogo. Ne, to le pomeni, da ostajam opazovalka, v nevtralnem položaju. Položaju, ki mi daje priložnost, da čim bolj trezno odreagiram, da izbiram, da poslušam sebe… in ne reagiram iz bolečine. Saj veš, draga moja kreatorka življenja, ko reagiramo iz bolečine, reagira naša mala punčka in ne odrasla zavestna Ženska, ki pozna svojo vrednost.

In veš kaj mi to prinaša?

Mir. Zadovoljstvo. Modrost. Radost. Ljubezen – do sebe in drugih.

Kar srce mi je zaigralo, ko to pišem in podoživljam.

Seveda je bil to proces in do tega zavedanja nisem prišla čez noč. Še posebej je bilo težko, ker sem »orala ledino«, ker nisem imela nikogar (razen knjig), ki bi me podpiral, ki bi mi konkretno povedal, kaj pomeni biti opazovalka, kaj pomeni ne identificirati se s svojimi demončki/čustvi, kaj pomeni sprejeti in ljubiti svojo malo punčko.

Sedaj to vem in sem za to neizmerno hvaležna, saj se je s tem moje življenje bistveno spremenilo. Kako? Začela sem ga res živeti – živeti SEBE.

Ni treba, da greš tudi ti po najtežjih, včasih neprehodnih poteh.

Ni treba, da se tako matraš kot sem se jaz, sama, osamljena, nerazumljena… Dovoli mi, da sem jaz tu zate, da ti pomagam, da bo šlo lažje in hitreje. Dovoli, da ti pomagam, da tudi ti zaživiš SEBE v polnosti, da začneš uživati življenje, ki je polno nepozabno lepih presenečenj – seveda, če si odprta za njih in si jih dovoliš sprejeti.

Vabim te, pridruži se skupini Žensk, ki so se že odločile in naredile korak k SEBI. Dobimo se 07.07.2021 na 5 dnevnem retreatu /umiku vase »JAZ in moja mala punčka.«

Vse potrebne info dobiš TUKAJ.

Seveda pa sem tu zate, če imaš še kakšno vprašanje, dilemo, pomislek… kar pogumno mi napiši in skupaj najdeva najboljšo rešitev.

Pa še nekaj, ne spreglej posebne ugodnosti, ki velja samo še DANES (15. 6. 2021).

Naj zaključim tole moje razmišljanje in povabilo z besedami, ki mi jih je danes napisala ena gospa:

 »Hojla, dobro jutro, zanima me tale retreat, ne vem če prav razumem glede cene, in kako to približno poteka? Sem včeraj ugotovila, da mi še dosti manjka. Prvič, drugič, tretjič, vzamem, prodano, sem se že odločila. Sem z vami.«

To je to, ko sebe damo na prvo mesto, ko prisluhnemo svojemu srcu.

Je še za razmišljat? Prijavi se TUKAJ.

Hvala, da sem lahko s teboj.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo

Tvoja Nataša

Dodaj odgovor