Ljubezen je treba negovati

Danes sem očitno malo nostalgična in spomnila sem se na svojo poroko. Uf, saj težko verjamem, letos bi bilo že 33 let (Kristusova leta). Bil je petek. Ljubljanski grad. Samo nekaj svatov. Je bilo veliko smeha? Ne. Je bilo veliko napetosti. Ja. In kljub vsemu, se nisem spraševala, kaj je ljubezen – saj sem jo živela.

Kaj je LJUBEZEN?

(to je moje razmišljanje in ni rečeno, da se ujema s tvojim pogledom na ljubezen, velja?)

Zame je ljubezen mavrica globokih čustev: spoštovanja, predanosti, stika, razumevanja in sprejemanja, je strast, je skupni dih, ko se ljubiva, je podpora in je biti tukaj in zdaj, je smeh in….

In če je ljubezen mavrica in preplet vseh teh različnih čustev in predvsem dejanj, kako si lahko predstavljamo, da bo živela sama od sebe?

To je velika past, v katero se je že marsikdo ujel. Tudi jaz, ko sem mislila, da bo zaljubljenost večno trajala.

Kako sem bila naivna, ko sem mislila, da lahko jaz, ker ljubim, spremenim partnerja, moža. Uf, kakšna zmota. Sedaj vem, da lahko spreminjam samo sebe; jaz sem jaz in moj partner je moj partner – oba sva prav tako, kot sva. In oba sva OK, ni pa nujno, da sva tudi za skupaj.

In nič čudnega, da sem se, ko je zaljubljenost popustila, znašla na spolzkih tleh, saj nisem vedela, kaj sedaj. Hm, ko sem se zaljubila, zraven nisem dobila navodil za ravnanje v odnosu. Niti me tega niso naučili moji starši. Bila sem popolnoma bosa.

Edina predstava o ljubezni, no tako sem mislila, je bila predstava iz filmov (ker doma, je ni bilo – vsaj ne skozi moje oči). Še ena past. Iluzija.

V šoli nas tudi niso učili. (Mimogrede, kako so lahko matematika, biologija, tehnika… bolj pomembni od LJUBEZNI?)

In verjetno imaš tudi ti kakšno izkušnjo, ko se ti je podrl grad v oblakih? Kako si se počutila?  Boli, boli… Ko se je meni, nisem vedela kaj, kako…hvala bogu, sem vsaj vedela, česa nočem.

Nisem več hotela, da živiva en mimo drugega; nisem hotela, da med nama ni komunikacije; nisem hotela več biti v odnosu, kjer ni bilo stika; nisem hotela mučnih trenutkov tišine; nisem hotela več: “moram, da bo mir v hiši”; nisem hotela več, da sem v odnosu in se počutim osamljena, nisem hotela več…

Vedela sem, česa nočem, nisem pa vedela kaj hočem, kaj si želim in predvsem, kako to doseči.

Sanjala sem o ljubezni in mislila, da bo prišla z naslednjim moškim. Of, še ena iluzija.

In ponavljala sem zgodbo, dokler končno nisem spoznala BISTVA.

Če želim res ljubiti in biti ljubljena, se moram najprej naučiti imeti rada samo sebe.

Dolgo je bila to zame le floskula in nisem vedela, kaj naj s tem počnem. Brala sem o tem, na delavnicah so govorili o tem, jaz pa nisem vedela, kako naj to živim.

Poiskala sem si pomoč – svojega družinskega terapevta in kasneje coacha in počasi, počasi sem se vzljubila. Potrpežljiva sem morala biti s seboj, vztrajna in obrestovalo se je.

Sama ne bi zmogla. Zakaj? Enostavno, kako naj ti dam jabolko, če ga nimam? Kako naj ti dam torej ljubezen, če je nimam? Kako naj se imam rada, če pojma nimam, kaj to pomeni? 

S pomočjo, z raziskovanjem in odkrivanjem sebe, svojih potencialov, svojih virov, svoje edinstvenosti, svoje svetlobe… sem našla sebe in se vzljubila.

Vzljubila sem svojo malo punčko, ki je jokala, bila žalostna, osamljena, ki je včasih cepetala, ker je nisem in nisem opazila. In vse kar je želela, je bila le moja pozornost, a ji je nisem znala dati.

Seveda pa me je čakala makedamska pot, včasih sem padla tudi v kašno globoko luknjo, se popraskala, krvavela in spet z ljubečo podporo terapevta in coacha splezala ven, bolj močna, bolj zavestna sebe, bolj ljubeča.

Draga moja, če si mi vsaj malo podobna, potem vem, da tudi tebe niso naučili kako ljubiti sebe, kaj pomeni ljubiti svojo malo punčko, kaj pomeni biti sama sebi mama.

Zato sem se odločila, da ti pokažem pot, po kateri sem hodila sama – pot ljubezni do svoje male punčke, pot ljubezni do SEBE. Dovoli mi, da te podprem na tvoji poti do SEBE.

To bo tema 5-dnevnega retreata/umika vase – “JAZ in moja mala punčka”, ki ga bomo imeli od 07.07. – 11.07.2021 v čudovitem okolju neokrnjene narave reke Kolpe.

Vse o programu, poteku retreata, prijavi in ceni si poglej tukaj https://www.natasakogoj.si/5-dnevni-retreat-jaz-in-moja-mala-puncka/

Naj te opozorim, lani smo imeli podoben retreat in v nekaj dneh so bila vsa mesta zasedena – število udeleženk je namreč omejeno, zato, če si resnično pripravljena sebi reči DA in si pripravljena na ljubezen do SEBE, ne odlašaj s prijavo (skoraj polovica mest je že zasedenih).

Naj zaključim z mislijo, mojim motom:

“Šele ljubezen do sebe, rodi ljubezen do drugih”.

Hvala za zaupanje in se veselim najinih skupnih korakov in če se nam, iz kakršnega koli razloga, ne boš pridružila, ti želim, da paziš nase in se imaš rada.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo tvoja Nataša