Ti je že kdaj prišlo na uho, da je naš zunanji svet naš odsev, da nas zrcali?

Vem, da smo o tem že govorili o tem in ker je to zame tako pomembna tema, želim nadaljevati s to temo (skozi moje oči, moja razmišljanja, moje izkušnje).

Naj te spomnim na nekaj, ker je tako zelo pomembno za našo samozavest, za dvig vibracije: Odsev ni samo tisto, kar nam gre pri nekom na živce in se potem vprašamo, »U, kaj mi pa tale zrcali?« Odsev je tudi nekaj drugega.

Naj začnem s svojo zgodbo:

Na obisk je prišla prijateljica. Ne vem kaj ji je bilo, začela je »stikati« po moji kuhinji. Pa je nekaj videla »oooo« in začela gledat, pa je spet nekaj videla…. To pa še ni bilo vse. Tudi,ko sem se pogovarjala po telefonu pogovarjala se je vtaknila v moj pogovor in se celo nekaj »odločala« namesto mene.

Mi je konkretno pritisnila na knof in dvignila pokrov! In seveda, lahko bi kazala s prstom nanjo, a je moje zrcalo! Torej, »Aha, Nataša, vprašaj se: kdaj se pa ti vtikaš v kaj, kar sploh ni tvoja stvar?« No ja, priznam, ni bilo najbolj prijetno, kar sem ravno s pomočjo njenega zrcaljenja ozavestila.

To nam je verjetno vsem jasno in vsi se zaradi takih stvari, dogodkov, situacij kdaj obtožujemo ali si govorimo, kako smo grozni, ko nam ljudje zrcalijo, kakšni smo.

POZOR! Po drugi strani, tisto, kar je tako pomembno in se tega največkrat ne zavedamo je, da so nam drugi zrcalo tudi v tistih pozitivnih stvareh, v čemer jih občudujemo.

Če jaz npr. občudujem neko žensko, kako je ljubeča, topla, kako je samozavestna, kako zna postavljat meje, mi v bistvu tudi ona samo zrcali mene, torej jaz občudujem tudi ta del v sebi.

Pa poglejmo na zrcaljenje sedaj še z drugega zornega kota:

V zadnjih mesecih sem začela besno pospravljat po hiši. To ni bila vsakoletna generalka, ne, to je bilo pravo čiščenje mojega doma. Pospravila sem omare, razdelila vse, kar je bilo še uporabnega, ostalo sem vrgla stran. Moja omara je sedaj skoraj prazna, a diha. Uf kako dober občutek.

Dala sem prebeliti spalnico in kopalnico, da sta spet sveži in čisti.

Potem sem se lotila drvarnice in je tipi topi, pripravljena, manjkajo samo še nova drva. Naslednji je bil »kevder«, garaža, kakorkoli temu rečete, kjer imam šaro. Montirala sem police, vse zložila, en kup stvari pometala stran.

In sem se lotila končno Lukove sobe, kar 7 let je odkar je šel na svoje. Končno sem to pospravila, stran zmetala spet za eno prikolico stvari.

O, kako sem potem uživala v pospravljeni sobi… počutila sem se, kot najstnica, ki je dobila svojo sobo.

Kaj hočem povedati s tem?

Tako kot so nam drugi ljudje odsev, je v tem primeru tudi naše okolje, v katerem živimo, odsev naše notranjosti.

Tale blog sem naslovila Feng Shui, ki je veda o energiji, o tem, kako pomembna je energija okrog nas, v prostoru, v katerem živimo, ali če želimo lahko rečemo »vzhodnjaška arhitektura«.

Pomembno je, da je naš bivalni prostor čist, da imamo stvari postavljene na svoje mesto, da zmečemo stvari stran, ki nas na kaj vežejo in nam ne dajo dihat. Izjemno pomembno je, da imamo prostor, ki je čist, da imamo stvari postavljene na svoje mesto, da stran zmečemo stvari, ki nas vežejo na nekaj. To ne pomeni, da stran mečemo spomine. Seveda ne. Ne boste verjeli, še vedno imam v svoji garderobni sobi en majhen prostorček, kjer so obleke, ki jih enostavno ne morem dati stran – nekaj od moje mami, pa od Luke in nekaj svojih. Ker so tako del moje duše, moj spomin, ki mi pogreje dušo in srce, ko jih pogledam ali na vsake toliko pomerim – to so stvari, ki me ne dušijo.

Če je zunanji svet izraz notranjosti, sem neizmerno hvaležna, ker vem in čutim, da delam premike v svojem notranjem svetu, sicer se to ne bi odražalo na ven. Ker se jaz v sebi osvobajam nekih svojih prepričanj, tako v zvezi s poslom kot v zvezi same s seboj, s partnerskim odnosom, se to odraža tudi v mojem domu. Na kratko, v meni se ogromno dogaja. Osvobajam se, odpiram.

Lahko rečem, da doživljam nov preboj, osvajam nov nivo zavedanja in to se seveda odraža v mojem okolju, v katerem živim, ko želim se odpreti, odmetati vse, kar me veže, vse kar me utesnjuje. In seveda to ni samo lep proces.

In seveda je to proces, ki zna biti čustveno precej naporen.

Opazila sem, ko sem v garaži pospravljala svojo plezalno opremo, pa ne plezam že 10 let. Še vedno sem imela vso opremo – plezalke in pas, vse karabinčke in varovalke in vrv in… vse! Kako mi je bilo po eni strani težko to dati od sebe – na opremo me vežejo lepi spomini in prikradla se je misel, “Kaj pa če…?” Pa sem si rekla,

»Ej, Nataša, če bom rabila, če se bom odločila, da bom spet začela plezati, si bom opremo kupila. To itak ni več varno, ker je staro.«

Kljub temu sem čutila, kako se en delček trga od mene. »Kar je zunaj, je naš odsev«.

Včasih si lahko pomagamo na ta način, da najprej začnemo pospravljati svojo okolico, da naredimo prostor, da lahko mi zadihamo, da priteče sveža, čista energija.

Ali eno ali drugo, v vsakem primeru si naredimo prostor, da lahko dihamo, da lahko spustimo stvari od sebe.

V svoji coaching praksi srečam veliko ljudi, ki se trdno držijo nekih svojih načel, prepričanj, ki jim pravzaprav zelo otežujejo življenje. Seveda so jim ta prepričanja in navade nekoč služile, dajala so jim neko varnost… a sedaj jim ne služijo več, jih lahko celo zelo omejujejo… so jim pa znana in domača in zato jih je tako težko opustiti.

Težko je lupiti to svojo »čebulo«, ker se bojimo, da potem ne bo več tako kot je bilo (kar nam je znano)  in še bolj pomembno, bojmo se, da ne bomo več »isti jaz«.

To zelo dobro poznam. Spomnim se, kako sem, ko bila na faksu, imela občutek, da če se bom spreminjala, če bom spustila nekaj od sebe, da to ne bom več jaz. Je kaj podobnega znano tudi tebi?

Naredimo prostor okrog sebe. Dovolimo si zadihati.

Poglej tudi kakšen je tvoj delovni prostor – predali, pisalna miza, koš za smeti… Zelo pomembno je, da je to pospravljeno in čisto, saj več kot 1/3 dneva preživiš ravno v službi. Si lahko resnično ustvarjalna, če te duši kup papirjev?

Pisalno mizo, pisarno si pospravi vsaj vsakič, ko se lotiš nekega novega projekta. Verjamem, da to avtomatično narediš, želim pa te spodbuditi, da si tega zavestna, da to narediš načrtno. Da se zavedaš, da s tem, ko narediš prostor navzven, daš avtomatično tudi priložnost  sebi, da se v tebi lahko sprosti tisto, kar te omejuje.

Upam, da sem bila dovolj jasna in da ti bo tale moj navdih o ekstremnem generalnem čiščenju hiše dal misliti in da se začneš opazovati, kako se dogajanje v tebi odseva na tvoje okolje. To velja tako za fizično okolje, kot za odnos s seboj in drugimi.

In naj te na koncu še enkrat spomnim, da ni odsev samo tisto, kar nam gre pri nekom na živce in ampak tudi vse tisto, kar pri nekom občudujem in mi je všeč. Zavedanje tega nam dviguje našo samozavest, našo vibracijo.

Samo v razmislek.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo tvoja Nataša

PS: veselim s tvojega komentarja, kaj tebi pomeni čiščenje in kako ga ti doživljaš, hvala.

2 thoughts on “FENG SHUI – Kar je znotraj, je tudi zunaj (tudi obratno?)

  1. Lidija Tement says:

    Draga Nataša, tudi jaz sem letos delala čisto stanovanja, ker me je vse dušilo, a še vedno mi je veliko ostalo za popravljat. Vem da za to treba pozitivno energijo in željo po novem, da lahko to opraviš. Jaz sem pri sebi začutila olajšanje in sproščenost ter veliko dobre volje z ljubeznijo do sebe in svojih bližnjih. Hvala ti za ta blog, ki me je spet opomnil, da še lahko naredim kakšno čisto, ki jo v kratkem načrtujem. Lepo mi bodi, zdrava ostani in vedno tako pozitivna kot si. Lep pozdrav iz Haloz Lidija

  2. Melia Puc says:

    Draga Nataša.
    Čiščenje prostora, omar in vseh neuporabnih stvari mi gre kar dobro od rok. Ne bom rekla kirurško natančno in laboratorisko čisto, a sem zadovoljna. Nekako pa mi nagaja čiščenje preteklosti ali bolje veliko časa mora preteči, da pozabim na bivšega in ko skoraj dosežem to stopnjo, se srečamo ali pa nanese pogovor nanj in rana se odpre. In sem zopet v razmišljanju, zakaj, kaj bi bilo, če bi,… Ja vem, dihaj, predihaj., a ni tako lahko in še spraševanje, kaj mi njegovo obnašanje zrcali, kaj bi morala ozavestiti, spremeniti na sebi. Kup vprašanj, ki jih velikokrat ne razumem. Prepričati sebe, da je pot po kateri stopam sedaj prava je tudi vprašanje, ki včasih bega.
    Hvala, hvala, hvala za delitev vseh nasvetov.
    Z ljubeznijo Melita

Dodaj odgovor