Pred dnevi sem za več kot eno uro zaspala v kadi, ki je dišala po rožnem olju. Kar sredi dneva! Ko sem se zbudila, sem bila spet vsa sveža in začela sem razmišljati o sebi, o tebi.
Iz kadi sem prišla vsa zaripla, rdeča, mokra in vroča – super sem se počutila. Takoj sem se usedla za računalnik (ja, kar taka), ker se mi je mudilo, da s teboj čim prej delim svoje razmišljanje, svoje spoznanje.
Zanima me:
Kolikokrat si dovoliš kakšno stvar narediti drugače, kot jo delaš vsak dan? Tako kot sem si jaz dovolila tisto kad sredi belega dne?
Si dovoliš iti v službo po drugi poti?
Kdaj si si dovolila in enostavno poklicala v službo, da te ne bo? In si šla na morje, na sprehod, v hribe… tja kjer tebi srce poje?
Kdaj si si dovolila, da si prekinila nek svoj ritem, neko navado – npr. sobotno pospravljanje in si rekla “ne danes ne bom, bom že pospravila, ko se mi bo zdelo?”
Uf, ja to je bil zame kar dolgo izziv, saj veš, navada je železna srajca. A ko sem jo odložila? Nor občutek svobode.
Kdaj si si dovolila, da si nekaj drugače skuhala?
Kdaj si si dovolila, da si se mogoče na drugačen način ljubila s svojim dragim?
Kdaj si si dovolila, da si zjutraj za zajtrk spila kozarec šampanjca?
Kdaj si si dovolila, da si šla sredi dneva v kad, kot jaz danes? Priznam, leta leta leta nisem tega naredila. In še marsičesa ne.
Kdaj si si dovolila, da si si za doma oblekla tisto svoje najbolj seksi perilo?
Kdaj si si dovolila, da si se zjutraj oblekla v prav posebno obleko in z njo šla v službo?
Draga moja, ne vem, če se zavedaš, kaj s tem zamujaš, ko si tega ne dovoliš. Res iz dna duše ti želim, da se odpreš in si dovoliš Življenje. Ker vem, kaj sem jaz zamujala veliko let, ko sem se držala svoje rutine “kot pjanc plota.”
Bodi odprta za te male drobne stvari, ko sploh ne veš, kaj vse ti življenje ponuja, če ne poskusiš, če se ves čas držiš enih in istih stvari, da delaš stvari na isti način?
Če pomislim nase in svojo jutranjo telovadbo. Mogoče se celo spomniš, ko sem s teboj delila svojo norost – da mora biti vse enako, v ritmu, da ni moglo biti 63 trebušnjakov, jih je moralo biti 60 ali 70. Mogoče 65.
Kakšne butaste omejitve si postavljamo!
Mogoče boš rekla, da ti pa že nisi taka – upam, da ne! Verjamem, da ne, verjamem pa da se na marsikaterem drugem področju omejuješ in ne daš življenju in sebi priložnosti, da se odpreš, da se širiš, da res polno živiš to Življenje, ki ti ponuja toliko lepega.
Daj si daš to priložnost.
POZOR! Seveda imaš vedno znova možnost, da greš nazaj, tja, kjer si bila in si rečeš ne, to mi ni všeč.
Ampak boš vedela, da si poskusila. Ker draga moja, kaj pa če bi ti bilo kaj še bolj všeč kot to, kar delaš zdaj, kot si vajena?
Izzivam te: Kaj boš naredila danes, da bo nekaj drugače, da boš mogoče presenetila svojega dragega, da boš presenetila sebe?
Mogoče boš veselo presenečena, da se bo vajin stik poglobil. To je to, kar si želiš, ne?
Če pogledam sebe, se v odnosu najbolj bojim rutine. Zakaj? Če imamo isto rutino dan na dan, potem se bodo naši odnosi težko poglabljali. Življenju je treba dati tisti flavour, tisto cvetico, strast. To ohranja odnos živ in vznemirljiv.
Zaradi rutine je moj odnos, ko sem bila poročena, žal umrl.
Sem pa to izkušnjo žal prenesla na vsa druga področja in sem se potem bala rutine povsod.
Ja, potrebna je neka rutina, ki jo imamo npr. v poslu, pri prehrani, skrbi za telo in zdravje…,absolutno. In istočasno je potrebna odprtost, fleksibilnost, radovednost, strast. Da si damo priložnost, da izkusimo, kaj vse nam še življenje ponuja. Kako bi bilo, če bi danes nekaj skuhala z drugimi začimbami kot po navadi?
Mogoče se bom pa presenetila in bo ta jed veliko slajša?
Pri takih drobnih stvareh…
Bodimo načelni takrat, ko se držimo svojih pomembnih vrednot. Takrat, ko je nekaj zelo pomembno za nas, takrat stojmo za tistim in ne spreminjajmo. Če je zame vrednota ljubezen, če je zame vrednota iskrenost, če je zame vrednota radoživost. Takrat bom stala za svojimi vrednotami.
Je pa toliko malih stvari v življenju, ki si jih dajmo priložnost izkusiti.
Izzivam te, ne pozabi, kaj bo danes tistega, kar boš za kanček drugače naredila, si nekaj drugega privoščila, da boš izkusila nekaj novega.
In potem boš videla, kakšen čar je življenje!
Z ljubeznijo in hvaležnostjo,
tvoja Nataša
Ps.: Res me zanima, kolikokrat si dovoliš kaj neobičajnega – vesela bom, če mi zaupaš v komentarju spodaj <3 in mi daš tudi kakšno super idejo. Že v naprej hvala.
Kolesarila in me prešinilo,da se spocijem ob jezeru,nasla samoten koticek,zgoraj vrgla majico in modrc dol in se skoraj 1uro soncila zgoraj brez,kolesarske hlace cisto podvihane,no pa se bosa hodila,veter pihal,slisalo se,kot da sem na morju…VALOVI ???
kok dobro, yes to je to…hvala, da si to delila z nami, tako odprto, iskreno…še veliko takih užitkov in norosti ti želim <3 draga Marijana
Sla v trgovino po nekaj za kosilo,kupila veganske kornete-stiri,to je bilo kosilo.
njami, njami…po mojem okusu draga Ana, vegansko kosilo 🙂
Jaz sem se razvajala v dzakuziju in pila šampanjec, ki ga ponavadi ne pijem, bilo je romantično in uživala sem lep popoldan se savna in razvajanje v dvoje. Tega ne delam vsak dan, ampak je bil nekaj posebnega in nekaj novega. Bilo je preprosto noro.
wou, kok dobro draga Lidija, koliko da energije biti nor, a ne? Naj postane sedaj to tvoja rutina 🙂 privoščiti se kaj norega, vsaj vsake toliko <3
Jaz rutine ne poznam, ker si je nikoli nisem mogla privoščiti. K sreči sem zelo fleksibilna oseba in mi to nikoli ni predstavljalo težave – 18 let sem živela na kmetiji pri moževih starših, kjer je bilo večino dela naložena na moja ramena, poleg tega pa še štirje otroci in je bilo vedno pestro – nikoli nisi mogel delati načrtov, če si jih pa že, pa so se praviloma sfižili. Pa tudi sicer nisem oseba, ki bi ravno prisegala na rutino.
Wou draga Doris, ja delo na kmetiji zahteva veliko fleksibilnosti in istočasno seveda ima tudi rutino, če hočeš, da se vse spelje, kot je treba in so vsi siti 🙂 tako, da lahko razumem, da ne maraš rutine 🙂 – včasih je pa le dobra – saj veš ravnovesje. Hvala za tvojo iskrenost in objem <3