Že večkrat sem razmišljala o rutini, o svoji rutini. In danes želim deliti s tabo eno, ki me je morila v preteklosti.
Opazovala sem, kaj se dogaja z mano, ko imam neko rutino. Na primer jutranjo rutino.
Moja jutranja rutina
Zjutraj najprej meditiram, potem imam jutranjo vadbo – nekaj Liangong vadbe (energetske vaje), malo joge, nekaj trebušnjakov, na kratko, vaje za duha in telo.
Razmišljala sem o tem, ko sem naravnana, ko delam trebušnjake. Narediti jih moram okroglo število in vsak dan malo več. Ne gre tako, da bi jih naredila npr. 63. Ne! 60 ali 70, 63 pa ne.
Si ti tudi tak perfekcionist, da mora biti vse po pravilih?
Pa, če bi bilo to le pri jutranji vadbi, bi to še šlo, pa žal ni. Ko imamo v sebi perfekcionizem, se nam to kaže na vseh področjih življenja. Pa poglejmo naprej.
Druga rutina.
Pišem dnevnike, več jih je, vsako jutro imam dnevnik hvaležnosti, dnevnik mojih ciljev, dnevnik razmišljanj, občutkov … Če želim nekam iti, to pomeni takoj že 2kg zvezkov v prtljagi! Ne bi mogla vsega tega pisati v en zvezek? Ali pa vsaj vsega tistega, kar se nanaša name, da bi bilo v enem? Ne, to mora biti po »regelcih«. Aha, tale lep za hvaležnost, tisti na ekološkem papirju je za moje sanje,…
Zavedla sem se, kako si grenim življenje z vsemi temi pravili. Zakaj se je treba tako držati teh »reglcev«?
Kot sem že rekla, tako nekako smo potem tudi drugje v življenju – preveč se držimo nekih pravil, omejitev, prepričanj.
Zato, vprašaj se: “Zakaj je to dobro? Kaj ti to prinese?
Kaj, če bi se držali le rutin, ki nas podpirajo?
In takrat sem se odločila še za eno spremembo.
Tisti, ki me že dlje časa spremljate, se verjetno spomnite, da sem se vam redno, vsako jutro, več kot pol leta, oglašala z live videom, približno ob 7.20.
Po teh šestih mesecih sem ugotovila, da če hočem napisati vse tiste dnevnike, pa meditirati in narediti vadbo, potrebujem več časa, čeprav vstanem okrog 5h. Zato sem se odločila, da bom nekoliko spremenila rutino svojega jutranjega oglašanja. Ugotovila sem namreč, da ni več tisto srčno, da ni več tistega »Vau, komaj čakam, da se vam oglasim.« Zato tega nisem več želela početi. Ko se oglasim, želim dati sebe 100%, želim dati najboljšo verzijo sebe. Zato sem se odločila, da sem z vami takrat, ko res začutim in dam optimum, dam celo sebe. Nisem več gledala na uro, ali imam čas za svoje dnevnike, čas za svojo meditacijo… Kljub temu, da vstanem tako zgodaj, sem si želela več časa zase.
Ljubezen do sebe v praksi
Tako sem dokazala in kazala sama sebi ljubezen do sebe. Se postavila na prvo mesto. Ker mi je popolnoma jasno, tudi ta jutranja oglašanja so mi pokazala, da ko sem ok s sabo, lahko dam mnogo več. Jaz imam čas zase in vi dobite mene v najboljši verziji.
Takrat sem to tudi omenila eni gospe… »Ne, ne, jaz moram dan s tabo začet«, je bila zgrožena. Saj boš z mano, sem rekla, in jaz bom z vami. Ob drugi uri, mogoče deset čez osem, mogoče ob sedmih, samo da si dam čas in prostor za dihanje.
In to želim tudi vam.
Osvoboditev
Veste, kakšna osvoboditev je to – ne le glede teh javljanj (ki so danes, ko to pišem, spet malo drugače razporejena) ampak glede vseh takih malih neumnosti, tako kot tistih 8 dnevnikov,…
Imaš tudi ti kakšno tako obsedeno, malo butasto rutino, ki se je lahko osvobodiš?
Bom vesela, če spodaj napišeš.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo,
tvoja Nataša
Hej, Natasa! Ob tvojih besedah se lupim kot cebula. Odkar sem zaslisala besedno zvezo “ljubezen do sebe”, je to nekako postal kar moj projekt. Bom boljsa, ce bom bolj ljubeca do sebe. Tudi lotila sem se tega kot projekt. Hvaleznosti – kljukica. Sprehod – kljukica. Zdrav zajtrk – kljukica. Joga – kljukica. Ljubezen do sebe sem merila v kljukicah, a dolgo nisem dojela, da to sploh ni ljubezen. Le se ena obveznost, ki jih imam ze tako prevec. Ko mi je prebilo, sem pogosto z enim zamahom unicila vse, kar sem gradila vec tednov. In znova in znova. Hvala za tvoje besede, tvoja javljanja. Zame so kot modrost direkt v zilo. Kratko in mocno. Danes sem drugacna, a se vedno prevec stroga. Vesela sem, da se ne obsojam vec, ce ne izpeljem celotnega plana in ne pokljukam vseh kljukic. Vcasih se rajsi samo ustavim in se zacutim. Se vprasam: kako si draga? Kaj potrebujes zdaj? Pet minut plesa, pocitek, samo malo miru? Ce je le moznost, si to dam. Ne vedno, ampak definitivno veliko veckrat kot v preteklosti, ko sem bila sama sebi le se en projekt. ❤️
Draga Tina, o kok dobro in hvala, hvala za zaupanje. Ja tudi jaz sem bila in včasih še vedno sem, prestroga do sebe in tudi jaz sem bila “kljukica frik” 🙂 Kako pa naj bi bilo drugače, ko pa so nas učili le biti čimbolj učinkovit, da boš uspešen. Oh, pa je uspeh predvsem vse kaj drugega – ja, kot praviš, se ustaviti, se začutiti, se naučiti poslušati SEBE. Čestitke in vem, da z vajo, vajo nam bo počasi to prišlo v kri… keep going. Hvala za tvojo iskrenost.
Tudi jaz sem pisala dnevnike navdušena,sploh zato,ker sem bila vztrajna,potem me je začelo vse to obremenjevati in ni bilo več veselja. Sedaj sem ugotovila,da ni vse za vsakogar, še vedno pišem dnevnik vendar se ne obremenjujem če ni vsak dan.
Lep pozdrav, Danica
Ja draga Danica, se strinjam in istočasno vem, kot se poznam, da moram včasih vseeno preko svoje “lenobe” in potem sem še posebej nagrajena 🙂
Meni se zdi vaša odločitev popolnoma pravilna, čemu rutina, če tije v breme? Drugače je, dokler te ta rutina osrečuje, ti koristi/ čutiš/. Tudi jaz zjutraj najprej, kar v postelji naredim nekaj vaj joge. Nikoli se ne obremenjujem koliko in kakšne. Delam jih po svojih potrebah in občutkih. Če čutim tudi zaplešem ob glasbi v kopalnici ali zapojem. Ko grem na hojo v gozd, če čutim tudi zapojem in zraven pritegnem druge. Skratka delam po svojih potrebah in občutkih. Se imam rada, ne vem, vem pa, da se poslušam . Lep pozdrav.
Biserka
Draga Nataša,
za tvojo jutranjo kavo imam narejen opomnik…in zdaj že 3x za povrstjo ni bilo tvoje javljanje ob določeni uri…prav zanimovo…tretjič sem se odločila, da bom pač pogledala posnetek…in sem še bolj uživala?. Tudi jaz imam svojo rutino…jutranjo telovadbo, meditacijo, kavo, wc…in sem se zavestno odločila, da jo vsaj 1x na teden spremenim…in je dan enako lep in izpolnjen kot z to mojo rutino…to je že skoraj odvisnost?. Imej lep dan, Matjana
Vou, ne vem kaj se dogaja? Vsak četrtek sem še vedno ob 7.00 zjutraj v živo na FB – kar je seveda vidno tudi na posnetku – ko zvonovi zvonijo, da je sedem zjutraj, se jaz oglasim. No, kakorkoli sem pa vesela, da uživaš v posnetkih.
Draga Matjana, super ideja, da rutino malo spreminjaš, da je bolj vabljiva…glavno, da delamo nekaj zase – in to vsak dan. Naj ti gre dobro še naprej. Objem 🙂
Super draga Biserka, hvala za vašo spodbudo in uživajte in poslušajte sebe še naprej <3