Radovednost je v našem življenju zelo pomembna kvaliteta – daje nam širino, lažje razumevanje drugačnosti, toleranco. Z razumevanjem se izognemo kritiziranju, obtoževanju, presojanju…kar tako radi počnemo v življenju – JAZ IMAM PRAV.

Pa je to res?

Spomnite se sebe, ko ste bili še otrok. Kot otroci smo bili izjemno radovedni, pokukali smo v vsak kot in predal, zanimalo nas je vse, še posebej tisto, kar je bilo prepovedano. Kot goba smo vpijali vase znanja sveta. Na ta način smo se učili, rasli in si nabirali izkušnje.

Z leti in formalnim izobraževanjem pa žal začne otroška radovednost upadati. Počasi, pogosto ne da bi se zavedali, potonemo v rutino vsakdana, ne beremo več. Nič novega, za kar bi se morali potruditi in stopiti iz cone udobja, nas ne zanima. Radovednost ugaša, s tem pa se konča tudi naš razvoj, naša rast. Zato je nujno, da svojo radovednost negujemo.

Pomaga nam, da zberemo pogum in storimo prvi korak v neznano. Z radovednostjo je ta korak lahkotnejši, saj nas zanima, kaj se skriva za ovinkom ali steno. Čeprav nam je morda neprijetno, neudobno, nas je strah … iz radovednosti pokukamo. Saj poznate tisto:

»Iz gole radovednosti sem storil/a to in to …«

Radovednost pa je zelo pomembna tudi, ko smo npr. v pogovoru z nekom in se nam zdi njegova mnenje, njegovo vedenje ali razmišljanje popolnoma drugačno od našega. Jaz včasih rečem, da enostavno nimam tega »čipa v glavi«, da bi lahko razumela. Takrat je izjemnega pomena, da »vključimo« svojo radovednost, da si npr. rečemo:

»Aja, tudi tako lahko nekdo razmišlja; le od kje mu/ji tako vedenje, te besede?….«

Na ta način se lažje izognemo presojanja, obtoževanja in etiketiranja, kar tako radi naredimo, ko je nekaj drugačno od nas. Saj, kje pa je rečeno, da je moje razmišljanje, vedenje… pravilno? Ja za mene že, za mojega sogovornika pa mogoče ne. Vsak od naju ima svoj pogled, svoje razumevanje – SVETE RESNICE NI.

In tu nam pomaga radovednost, da bomo lažje razumeli.

Pa še nekaj, ne pozabite radovednosti »vključiti« tudi do sebe. Bodite prijazni in prizanesljivi do sebe in ne obtožujte se za »napake«, ki jih naredite – saj veste:

»Ni napak, so samo povratne informacije«.

Kako negujemo radovednost?

  • Da smo odprti za drugačnost in novosti. V sebi moramo gojiti iskreno željo in radovednost do spoznavanja novega, spoznavanja sveta, drugačnih običajev, ljudi, ne nazadnje sebe in svoje notranjosti.
  • Da opazujemo druge, kako razmišljajo in kaj delajo, ter se na ta način učimo. Postavimo se v vlogo opazovalca (brez presojanja), kar zahteva od nas sposobnost vživljanja v drugega človeka ali, kot v NLP jeziku temu rečemo, »da smo empatični, da stopimo v čevlje druge osebe«.
  • Da v pogovorih postavljamo vprašanja. Spomnimo se sebe, ko smo bili otroci, ali pa se spomnimo svojih otrok, ki so nas v nekem obdobju »morili« z nenehnim vprašanjem ZAKAJ? Z vprašanji izkazujemo zanimanje za sogovornika in marsikdaj dobimo zanimive in uporabne odgovore.
  • Da znamo prisluhniti. Imamo dve ušesi in ena usta – verjetno z namenom, kaj menite? Namesto da kritiziramo in presojamo, bodimo raje radovedni in se na primer vprašajmo, kaj žene določeno osebo, da tako razmišlja, govori ali dela. Na ta način v sebi razvijamo toleranco do drugih in, ne nazadnje, tudi do sebe.
  • Bodimo iskreno radovedni, ker nas sogovornik resnično zanima, in ne zaradi radovednosti same ali nabiranja znanja. Sicer bo naš sogovornik to začutil in se nam na ta način ne bo odprl.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja