Danes želim s teboj deliti svoje razmišljanje, ki ga je v meni sprožil stavek (odličnega pisca, ki ga zelo priporočam v branje) Robina Sharme
»Večina ljudi si vzame več časa za načrtovanje svojih počitnic, kot svojega življenja.«
Uf, kakšna izjava in kako resnična. Se strinjaš z menoj?
Če pogledam sebe, dolgo nisem vedela, kako pomembno je »sanjarjenje« in načrtovanje; enostavno sem živela z dneva v dan. Planiranje se mi je zdelo izguba časa, ko bi v tem času lahko že toliko koristnega naredila.
Priznam še sedaj se mi kdaj zgodi, da delujem stihijsko, kar mi trenutno pade na pamet – tako ne planirano, brez neke strukture, da bi vedela zakaj.
Ja, sicer se zdi,da veliko naredim, a največkrat to nima ne repa ne glave; je kar vse nekaj nametano skupaj. Mi to prinese zadovoljstvo? Ne.
Kot včasih, ko se lotim pospravljanja hiše: in začnem s spalnico, pa potem malo pobrkljam v dnevni sobi, pa v kuhinji in na koncu se zgodi, da sem cel dan porabila za pospravljanje, pravega rezultata pa ni, povsod malo in nikjer do konca. Takrat se ne počutim dobro, še več, jezna sem nase, da sem tako zapravila dragoceni čas.
Ljudje rabimo rezultate. Ljudje rabimo, da vidimo, da smo nekaj dobro naredili, da smo dokončali neko delo. To nam daje potrditev, zadovoljstvo in s tem posledično večjo samozavest in motiviranost.
Veliko sem brala na to temo, imam svojega coacha in mentorja, ki me opominja, spodbuja, potisne do roba… in naučila sem se, da vse bolj načrtujem v življenju. Sedaj imam izkušnjo in vem, kako veliko bolj učinkovita sem, boljši so moji rezultati in predvsem sem bolj zadovoljna s seboj, ko predhodno splaniram svoj dan, teden, mesec. Ko imam fokus in točno vem, kaj želim doseči in kateri so koraki, da to dosežem.
To pa ne velja, le za načrtovanje posla.
Pravzaprav vsak dan že zjutraj načrtujem svoj dan – kako ga želim preživeti, da ga bom res polno izkoristila in kako se želim ob tem počutiti. Razmišljam, česa ne bom več tolerirala in kaj želim spremeniti, kako bom dosegla to spremembo, kaj mi bo prinesla.
Naj te vprašam, kdaj si na zadnje razmišljal/a o svojem življenju:
– kaj si želiš?
– kaj so tvoje sanje?
– kaj boš naredila, da jih boš dosegla?
– kaj je tisto, kar te izpolnjuje?
– za kaj igra tvoje srce?
– kaj je tvoje poslanstvo?
– kaj je tvoja strast?
Zberi pogum in si iskreno odgovori na ta vprašanja. Prepričana sem, da te bodo odgovori »pretresli« in ti istočasno dali motiv in poriv, da stopiš iz udobja v življenje.
Žal živimo v svetu, ko večina ljudi svoj trud vlaga v to, da sledi množici, kot da bi živeli svoje sanje. Verjetno si tudi ti ne želiš, da boš ob koncu življenja, ugotovil/a, da nisi živel/a SEBE, da nisi pisal/a svoje zgodbe, temveč si pristajal/a in živel/a zgodbe drugih.
»V življenju obstaja smo en neuspeh, in sicer ta, da nisi poskusil.«
Vem, da nas je strah tvegati, stopiti v neznano, ko nas napadajo strahovi, a če ne bomo znali umakniti pogleda od vzvratnega ogledala, ne bomo mogli naprej v življenju.
Robin Sharma še pravi
»Če strahu ne občutiš vsak dan, potem živiš v varnem pristanu in se oklepaš sebe.« Ostajaš v varni in znani coni udobja; v kateri pa ni napredka.
Predstavljaj si, kakšen bi bil svet, kako bi živeli, če ne bi bilo velikih mislecev, revolucionarjev, izumiteljev, znanstvenikov…ljudi, ki so tvegali in vedno znova stopali v neznano. Verjemi, tudi oni so bili negotovi in jih je bilo strah, a strah so vzeli kot motivacijo in ne kot oviro.
»Veliko tveganja, veliko življenje. Malo tveganja, majhno življenje. Lovci na bisere se morajo potopiti v globine, v katere si plašna duša nikoli ne drzne iti.«
Kot vedno je odločitev tvoja. Jaz sem želela, s tem pisanjem, samo v tebi vzbuditi razmišljanje o SEBI.
Ne bodi samo nekdo v množici, ker si prišla/prišel na ta svet, da pokažeš in živiš svojo edinstvenost.
S hvaležnostjo in ljubeznijo
Nataša